Skoraj dve leti epidemije z zaprtji družbe, večkratnimi prepovedmi obiskov v domovih za starejše občane, rednim testiranjem in razkuževanjem ter nenehnim poročanjem o stanju epidemije se s stališča starejšega segmenta populacije gotovo zdi nekaj povsem drugega kakor s stališča mlajših članov družbe, ki bodo zamujeno verjetno še lahko nadoknadili. Smo s takšnimi ukrepi koristili starejšim, med katerimi smo našteli daleč največ smrtnih žrtev bolezni? V kolikšni meri lahko psihološke posledice strogih ukrepov (tesnoba, strah, osamljenost itd.) negativno vplivajo na potek bolezni? Ali stroka še zagovarja stališče, da so ukrepi, kot so socialna distanca, omejevanje stikov in gibanja, najboljše oz. sorazmerno sredstvo za zaščito najbolj ranljivih?
O teh in podobnih vprašanjih so razmišljali dr. Zdenka Čebašek Travnik, prof. dr. Dušan Keber, g. Miha Lobnik, izr. prof. dr. Jana Mali in prof. dr. Brigita Skela Savič. Omizje je moderiral novinar Gorazd Rečnik.
Dr. Zdenka Čebašek Travnik, zdravnica, psihiatrinja, predavateljica, nekdanja varuhinja človekovih pravic in nekdanja predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, je predstavila tri različne poglede na obravnavo starostnikov v času epidemije: pogled psihiatrinje, pogled nekdanje varuhinje človekovih pravic in izkušnje iz časa vodenja zdravniške zbornice v prvem letu epidemije. Kot psihiatrinja in predsednica zdravniške zbornice je Zdenka Čebašek Travnik večkrat javno predlagala, da bi v strokovno skupino, ki je svetovala vladi oziroma ministru, povabili tudi psihiatra in psihologa, ki bi opozarjala na ta vidik epidemije. Medicinska stroka je z velikimi napori poskrbela za telesne težave obolelih, ne pa za njihove duševne in duhovne potrebe, kar je bilo posebej hudo pri starejših in njihovih bližnjih. Nujno bi bilo treba aktivno ponuditi pomoč žalujočim. Do jasnih odgovorov na dogajanje v domovih starejših bi lahko prišli le s sistemskim nadzorom, ki ga takratni minister za zdravje ni želel odrediti. Potrebovali bi bolj angažiran nastop varuha človekovih pravic, predvsem v smislu iskanja rešitev za omogočanje stikov med prebivalci domov in njihovimi bližnjimi.
Prof. dr. Dušan Keber, zdravnik, profesor interne medicine, ambasador znanosti, nekdanji minister za zdravje, mednarodni konzultant, kolumnist in mnenjski voditelj, je predstavil stališče, da so stanovalci domov starejših občanov največje žrtve epidemije Covida-19. Glavni razlog je posledica odločitve, da se oboleli zdravijo v domu in da se le v nujnem primeru napotijo v bolnišnico, kar je bil neustezen in diskriminatoren ukrep, ker dom po prostorskih in kadrovskih kapacitetah ter opremi ne ustreza negovalni bolnišnici. K poslabšanju splošnega telesnega in duševnega stanja so prispevali tudi drugi ukrepi, ki so bili večinoma omejevalni: omejitve gibanja, omejitve druženja v skupnih prostorih in prepovedi obiskov. Socialna izolacija je imela za posledico naraščajočo anksioznost, depresijo, kognitivne motnje, napredujočo demenco in izgubo volje do življenja. Ali je bilo glede na to, da je šlo za neznano bolezen, karkoli od tega mogoče preprečiti? Kaj smo se naučili, da bi v prihodnosti ravnali bolje?
Gospod Miha Lobnik, predstojnik Zagovornika načela enakosti, je spregovoril o vprašanjih v zvezi z domnevno neenako obravnavo starejših, s katerimi so se na zagovornika obrnili državljani med epidemijo covida-19, na primer zaradi prepovedi nakupovanja starejšim od 65 let po 10. uri dopoldan in zaradi zaščitnih ukrepov v domovih za starejše občane. Med epidemijo covida-19 je v povezavi z osebno okoliščino starosti vodil tudi postopek ugotavljanja diskriminacije v primeru zdravstvene obravnave oskrbovanke doma starejših in diskriminacije stanovalcev domov za starejše občane, ki so zboleli za covidom-19. Med epidemijo je v zvezi z osebno okoliščino starosti opravil oceni dveh predpisov: prepoved nakupovanja za starejše od 65 let in možnost upokojevanja delavcev določene starosti brez navajanja razlogov. Za slednjega je na ustavno sodišče vložil tudi zahtevo za oceno ustavnosti. Zagovornik je med epidemijo pripravil priporočila za spoštovanje pravice do enake obravnave in enakih možnosti, tudi za starejše.
Izr. prof. dr. Jana Mali, predstojnica Katedre za dolgotrajno oskrbo na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, je spregovorila o tem, da je epidemija opozorila na prevladujoče starizme, vtkane v vse pore našega družbenega delovanja. Odnos politike do starih ljudi odraža zanemarljiv odnos, ki se na nacionalni ravni kaže v sprejemanju protokolov, neprilagojenih potrebam starih ljudi, v pomanjkanju gerontoloških vsebin v izobraževalnih kurikulih različnih strok, ki se ukvarjajo s pomočjo starim ljudem, in v neenakosti pri zagotavljanju virov pomoči v času epidemije, saj so stari ljudje do njih najpogosteje neupravičeni. Epidemija covida-19 je zagotovo najbolj prizadela institucionalno oskrbo starih ljudi, saj je med žrtvami epidemije največ starih ljudi z izkušnjo življenja v domu. Prvi rezultati preučevanja ukrepov za zajezitev epidemije kažejo, da sta bila močno načeta spoštovanje in dostojanstvo stanovalcev domov, saj so se ukrepi socialne izolacije, preseljevanja v posebne bivalne cone, sprejemali brez sodelovanja stanovalcev in socialnih delavk domov. Ob sproščanju ukrepov so v domovih še vedno ostali nadzori nad obiski, nadzori spoštovanja ukrepov za zajezitev epidemije, predvsem pa neosebno izvedena oskrba, ki ne temelji na osebnem načrtu zadovoljevanja potreb stanovalcev. Kako bomo vzpostavili dobro prakso oskrbe v domovih, ki smo jo poznali pred epidemijo, je zagotovo eno od ključnih vprašanj dolgotrajne oskrbe v bodoče.
Tudi prof. dr. Brigita Skela Savič, profesorica in znanstvena svetnica na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin, ugotavlja, da je epidemija korona virusa je močno posegla v življenje slehernega državljana Slovenije. V prvem in drugem valu smo se soočili z visoko stopnjo umrljivosti med starejšimi, polovica teh smrti je bila v domovih za starejše. Svojci stanovalcev v domovih za starejše so se v času prvega vala epidemije znašli v težkih situacijah, ker so domove zaprli za obiske. Med njimi so se širile informacije o vnaprejšnjem triažiranju, nekateri so na zahtevo pridobili triažni obrazec. Namen raziskave, ki jo bo predstavila Brigita Skela Savič, je bil ugotoviti, kako so svojci dojeli in razumeli izvedeno triažiranje, zdravstveno in socialno oskrbo v prvem valu epidemije.