Znašli smo se v krizi. Začela se je kot zdravstvena kriza, toda po dobrem letu in pol se je zajedla v vse pore družbe. Nezaupanje v znanost je usodno in zapira izhod iz krize. Pobudniki okroglih miz pod skupnim naslovom Agon(ija) epidemije ugotavljamo, da je k nezaupanju v znanost bistveno pripomoglo to, da stroka, ki svetuje odločevalcem, v javnosti nastopa kot popolnoma uglašen zbor. Ker smo v krizi, ni presenetljivo, da stroka želi delovati povsem enotno; toda skrbi, vprašanj in dvomov to ni odpravilo, temveč se je diskusija preselila tja, kamor v krizi res ne sodi – na družbena omrežja, bloge, v kolumne, pisma bralcev, peticije in celo na ulične proteste. Takšne krize ne bodo rešili ne odloki ne strožji ukrepi. Reši jo lahko le znanost sama, tako da skuša svoja dognanja, pa naj bodo še tako kompleksna, približati in pojasniti širši javnosti. Nezaupanje v znanost lahko odpravimo le ljudje, ki znanost soustvarjamo, tako da javnosti pokažemo, da univerza tudi (oziroma zlasti) v krizi deluje kot avtonomen prostor svobodnega premišljanja, kresanja mnenj in proizvajanja interdisciplinarnega védenja, ki bi moralo biti osnova za družbeno bolj tvorno upravljanje epidemije.
Zato menimo, da je nastopil čas, da znova vzpostavimo zaupanje v znanost tako, da javnosti omogočimo vpogled in sodelovanje v pristni javni razpravi brez prepovedanih vprašanj in odgovorov. Vabimo vas v agon, da presežemo agonijo epidemije.